V petek sem moral uskladitii še nekaj malih fines s službo, a okoli poldneva sem se že pošteno solil. Morje je bilo ravno prav toplo in plaža skoraj prazna. Pozna se, da je sezona na koncu in človek se lahko pošteno naužije soli ne da bi se pred tem moral s kom kregati za tistega pol kvadratnega metra.

Sončna sobota je bil dan za potešitev moje “šetarske” narave. Ker je bilo zelo vetrovno, se je na morje prikradlo več windsurferjev. Ob gledanju njihovih vragolij je še mene zamikalo, da bi skočil na kako desko. Seveda sem se spomnil tudi na Karmen in posnel nekaj slik (sicer zaradi daljave niso ravno ne vem kaj). Sem pa zato kar dobro poslikal ogromen cvet agave, ki se je razcvetel iz šestindvajset let stare rastline, pri benediktinskem samostanu.

Zvečer smo se, druščina sedmih prismuknjenih primorcev, prav fino zabavali v Valunu: odlična večerja ob morju, dobra družba, zvezde nad nami… fantastično!

In že je prišla nedelja: pakiranje, hiter skok v morje, ogled zanjih treh krogov formule 1 – odlične borbe med Hamiltonom in Raikkonenom pa sem se že peljal proti Ljubljani. Cesta po Cresu je pa tudi zanimiva, vsake toliko te sredi že tako ozke ceste pričaka kaka ovca. Moja predraga ostaja tam še cel teden – joooooj, ji kar zavidam!

Potreben sem bil nekaj dodatne soli, vonja borovcev in sonca. Saj poznate občutek, ko se iz hladne, slane vode spraviš na plažo in se, ob mamljivo dišečem borovem gozdičku nastavljaš soncu, mmmmmm.

Ponudila se mi je čudovita priložnost, da pobegnem iz mestnega vrveža, se malo izognem stresu in postavim možgane na off, seveda nisem razmišljal dvakrat in se danes na vse zgodaj odpravil. Po cca. štirih uricah sva že bila na cilju.

S predrago sva nastanjena v čudovitem hotelu, ki sploh ni drag – 29 Eur polpenzion. Ima prenovljene sobe, z LCD TV, klimo, “fancy” kopalnico in wireless -om .

Pogrešam samo še pogled na morje a kaj, ko je hotel skrit v borovem gozdičku. “No Bufo, nič ni perfektno, sploh pa kdor z malim ni zadovoljen, tudi z velikim ni, a ne?!” …ja dobri drugi jaz, saj vem .

Mi je pa zelo žal, da se danes ne bom mogel udeležiti Gorillaz Sound System, najbolj pa sem se veselil letošnje Blogijade, saj sem komaj čakal ponovnega snidenja z marsikom in spoznavanja ljudi, s katerimi največ komuniciram na koornk -u . Se opravičujem in se bom potrudil popraviti naslednje leto, prav?

Pa še slikca, ki sem jo zaenkrat uspel objaviti, pogled iz sobe: