V petek sem moral uskladitii še nekaj malih fines s službo, a okoli poldneva sem se že pošteno solil. Morje je bilo ravno prav toplo in plaža skoraj prazna. Pozna se, da je sezona na koncu in človek se lahko pošteno naužije soli ne da bi se pred tem moral s kom kregati za tistega pol kvadratnega metra.

Sončna sobota je bil dan za potešitev moje “šetarske” narave. Ker je bilo zelo vetrovno, se je na morje prikradlo več windsurferjev. Ob gledanju njihovih vragolij je še mene zamikalo, da bi skočil na kako desko. Seveda sem se spomnil tudi na Karmen in posnel nekaj slik (sicer zaradi daljave niso ravno ne vem kaj). Sem pa zato kar dobro poslikal ogromen cvet agave, ki se je razcvetel iz šestindvajset let stare rastline, pri benediktinskem samostanu.

Zvečer smo se, druščina sedmih prismuknjenih primorcev, prav fino zabavali v Valunu: odlična večerja ob morju, dobra družba, zvezde nad nami… fantastično!

In že je prišla nedelja: pakiranje, hiter skok v morje, ogled zanjih treh krogov formule 1 – odlične borbe med Hamiltonom in Raikkonenom pa sem se že peljal proti Ljubljani. Cesta po Cresu je pa tudi zanimiva, vsake toliko te sredi že tako ozke ceste pričaka kaka ovca. Moja predraga ostaja tam še cel teden – joooooj, ji kar zavidam!

Potreben sem bil nekaj dodatne soli, vonja borovcev in sonca. Saj poznate občutek, ko se iz hladne, slane vode spraviš na plažo in se, ob mamljivo dišečem borovem gozdičku nastavljaš soncu, mmmmmm.

Ponudila se mi je čudovita priložnost, da pobegnem iz mestnega vrveža, se malo izognem stresu in postavim možgane na off, seveda nisem razmišljal dvakrat in se danes na vse zgodaj odpravil. Po cca. štirih uricah sva že bila na cilju.

S predrago sva nastanjena v čudovitem hotelu, ki sploh ni drag – 29 Eur polpenzion. Ima prenovljene sobe, z LCD TV, klimo, “fancy” kopalnico in wireless -om .

Pogrešam samo še pogled na morje a kaj, ko je hotel skrit v borovem gozdičku. “No Bufo, nič ni perfektno, sploh pa kdor z malim ni zadovoljen, tudi z velikim ni, a ne?!” …ja dobri drugi jaz, saj vem .

Mi je pa zelo žal, da se danes ne bom mogel udeležiti Gorillaz Sound System, najbolj pa sem se veselil letošnje Blogijade, saj sem komaj čakal ponovnega snidenja z marsikom in spoznavanja ljudi, s katerimi največ komuniciram na koornk -u . Se opravičujem in se bom potrudil popraviti naslednje leto, prav?

Pa še slikca, ki sem jo zaenkrat uspel objaviti, pogled iz sobe:

Večina vas je zanjo slišalo zaradi mednarodnega festivala – Dnevi poezije in vina, ki se odvija od 26.8. do 30.8., letos že dvanajstič. Organizatorji so pripravili zanimiv program in dogodka se definitivno splača udeležiti.

Vas je obdana z vinogradi, saj je lega odlična za gojenje sort: Sauvignon Vert, Sauvignon Blanc, Chardonnay, Sivi Pinot, Merlot, Cabernet Sauvignon …

Zato se v Medani nahaja precej poznanih vinarjev, med drugimi Belica, Kristančič, Ščurek, Klinec, Bužinel…

Včeraj me je po dolgem času pot zanesla h Belici. Navdušenje je popolno ob vsakem obisku, saj je domačija fanastična. Za lakotnike poskrbijo z odličnimi meniji, za žejne seveda ne zmanjka odlične kaplijce. Ponudbo vin si lahko ogledate tukaj in preko spleta naročite tudi kako buteljko .

Na razpolago so tudi sodobno opremljeni apartmaji in konferenčna soba.

Medana je definitvino vasica s posebno dušo. Če bi lahko izbiral kje živeti, bi se takoj odločil za njo. Pozna kdo koga, ki prodaja tam kako nepremičnino ?

Spodaj pa še nekaj slikic:

Naenkrat pa so se začeli oblaki trgati. Pripravil se je prav lep dan, ravno pravšnji za kratek izlet po Vipavski dolini.

Najprej smo se odpravili v Vipavo, točneje v Pod Skalco, h enemu od izvirov reke Vipava. Izvir se skriva v centru mesta, za dvorcem Lanthieri. Dvorec je bil pred kratkim razglašen za državni spomenik in je res fascinanten. Na samem izviru je pogled na reko čudovit, se pa na žalost sem pa tja najde tudi kak odpadek. Na jezu se je sončilo nekaj račk, zato sem jih preprosto moral slikati Škoda, da nimam boljšega fotoaparata in so slike take kot so. Vseeno upam, da vam bojo všeč.

Naprej nas je pot vodila proti Vipavskemu križu. Nazadnje sem si vasico, na hitro, ogledal pred šestimi leti, ko smo tam imeli predstavo, zato sem si jo tokrat želel podrobneje. Obisk priporočam vsakemu. Tisti, ki radi fotografirate, pa boste definitivno našli “the right spot” za vas. Najbolj me je navdušila osnovna šola, ki je umeščena v del starega samostana. Otroci se lahko igrajo na igrišču, sredi katerega se bohoti vodnjak, obkroža pa ga mogočni zdi stare utrdbe, ki ga je ovil bršljan in ostalo rastje, čudovito…

Slike:

Nato pa nas je cesta peljala proti

Prijetna vožnja z avtobusom, cca. 5 ur in evo nas v Madridu.

Brž sva poiskala podzemno in se odpeljala proti hostlu. Tokrat je pa bila zgodba drugačna. Hostel je precej “puritanski” , ločeni nadstropji za ženske in moške ampak OK, sva preživela.

Prvi cimer, ki ga spoznam me vpraša ali sem v Madridu sam ali s kom. Slišal je, da se ravno v tistem odbodbju v Madridu odvija parada ponosa in se je ustrašil, da sem en od navajam: “njih”. Heh homofob, ampak OK. Na koncu se je dalo pogovarjati tudi z njim.

Prvi dan sva izkoristila predvsem za odkrivanje mesta in planiranja ogledov. Teja je v Madridu že bila in je malce vedela kaj se splača videti in kaj ne, zato sem se prepustil njenim nasvetom. Madrid si lahko ogledaš tudi z doubledeckerjem, ki te pelje mimo vseh mestnih znamenitosti. Opremijo te s slušalkami ti pa poslušaš in spoznavaš

Znamenitosti v Madridu je ogromno in bi potreboval za ogled vseh vsaj teden dni. Naj samo omenim muzej Prado z zbirko čudovitih umetnin, Parque del Buen Retiro, kraljevo palačo s katedralo in še in še in še… Aja želela sva si tudi ogledati stadion Real Madrida – Bernabeu, a je bila vstopnina 15 €, kar se nama je zdelo preveč za ogled zelenice, slačilnice in sale pokalov. Za primerjavo, polna karta za Prado znaša 9 €.

En dan sva izkoristila za ekskurzijo na bližni San Lorenzo in El Escorial. Ogled priporočam vsakemu, ki se za nekaj časa ustavi v Madridu. Mestece leži v hribovitem delu in je od Madrida oddaljeno kako urco vožnje avtobusa. Je pa polno znamenitosti in zanimivosti. V Escorialu je precej umetnin in tudi grobnica kraljeve družine in je tudi del ogleda. Na žalost pa nimam veliko slik notranjosti, saj je skoraj povsod prepovedano fotografiranje.

Imela sva srečo, da sva se ustavila v Madridu ravno v času znižanj Garderobica se je povečala za nekaj fletnih cunjic, ja ja… Je pa Madrid precej drago mesto, za primer malo pivo na obrobju mesta stane 3,5 €.

Madrid me je navdušil in po pravici povedano bi se z veseljem preselil tja

Po treh dneh Madrida pa ponovno pakiranje, metro do letališča in “bumpy flight” do Girone. Od Girone do Barcelone vožnja z avtobusom (cca. 1,5 h) in nato čakanje trajekta za Mallorco!

Več pa v part trois…

Spodaj pa še nekaj fotk, za informacije pritisni i

V začetku meseca sva se z drago odpravila na potepanje po Španiji. Zastalvjene etape so bile Granada, Madrid, Barcelona, Mallorca in ponovno Barcelona.

Tako sva preživela štiri lete in dve dooooolgi potovanji z ladjo, iz Barcelone na Mallorco in nazaj. Po pravici povedano so se mi za nekaj časa leti zagabili. Naj bodo nizkocenovni prevozniki še tako poceni, ne grem se več za nekaj časa. Vsak let je bil zelo “bumpy”, da o njihovem “Most on-time travel agency” ne govorimo.

No po dveh “bumpy” letih sva pristala v Granadi. Prvi vtis: čudovito mestece na jugu Španije, kmalu sva pa ugotovila, da več kot dva oz. tri dni pravzaprav tam nimaš kaj početi. Ko si enkrat ogledaš Alhambro, katedralo in del starega mesta ti lahko kaj kmalu postane dolgčas.

Spala sva v prijetnem “hipijevsko” obarvanem hostlu, vsaj meni se je tak zdel. Mogoče, ker se je nahajal v arabskem delu Granade? Vsekakor ga priporočam vsakemu, ki se tja odpravlja – poceni soba, prijeten ambient, folk, dobri zajtrki…

Če si želite ogledati Alhambro priporočam, da si najprej rezervirate karte. Lahko se jih kupi preko spletne strani, v nasprotnem primeru pa se odpravite na blagajno dan pred planiranim obiskom. Midva sva imela srečo saj sva si lahko Alhambro ogledala 15 minut po nakupu karte Naj o lepotah Alhambre govorijo slike

Druga znamenitost, ki si jo morate ogledati je katedrala, v njej se nahaja precej zanimivih oltarjev, umetnin, muzej…

Hotela sva si tudi ogledati muzej na Albaicinu a sva se premislila. Opozorilo vsem, ki se odpravljate tja – “Don’t go there alone!”. Na Albaicinu se zbirajo narkomani in ropajo turiste. Tako so oropali našo sostanovalko in to 5 inut preden smo se srečali, na poti do muzeja. Ko sva slišala njeno zgodbo sva se kar obrnila, škoda.

Da ne pozabim. V Granadi se obvezno vstavite v kakem lokalu na pivu ali sangriji. Na jugu Španije imajo še to dobro lastnost, da ti ob pijači postrežejo tapase for free! Našla sva res fleten lokalček in večerje po par drinkih sploh nisva potrebovala

V Granadi sva prestala prijetne tri dni, naprej pa z avtobusom do Madrida…

Spodaj so slike, za informacije pritisni i