“Pomen malvazije v zadnjem času vse bolj presega okvire naše deželice in postaja vse pomembnejši povezovalni člen vinskega mediterana. Malvazija namreč ni le ena, malvazij je mnogo in med seboj se razlikujejo po ampelografskih lastnostih ter po pridevniku, ki običajno razkriva njihovo barvo ali poreklo.

Malvazija je mnogo več, kot le sorta vinske trte, ki s trudom vinogradnika in močjo sončnih žarkov daruje žlahtno tekočino. Malvazija v svojem imenu nosi nekaj oddaljenega, nekaj eksotičnega in pridevnik istrska nam jo dokončno približa in nas prepriča, da je le naša in da ji vse pozornosti ne posvečamo zaman.

Njena zgodba raste iz letnika v letnik, iz festivala v festival in vse več je tistih, ki jih je uspela pregovoriti s svojo odkritostjo in neposrednostjo, ki se odraža v lepoti vonja po dehteči istrski pomladi in okusa po živahnih poletnih nočeh. Slovenska istra je kraj tisočerih priložnosti in zgodba o Malvaziji je le ena izmed njih. Naj tudi Vas prevzame čar njene pripovedi, kajti zdaj je njen trenutek.” (sposojeno iz Malvazija.info)

Naj vas ob tej priložnosti povabim k obisku. Tokrat bo moja udeležba “službene” narave, saj bom pomagal pri predstavitvi Malvazij MonteMoro. Več o samih vinih bom prihranil za festival, bom pa z veseljem o tem pokramljal z vami v živo.

Tukaj boste našli tudi program in urnik prireditve.

Se vidimo!

Včeraj smo se z druščino udeležili degustacijske večerje, ki jo ob sredah pripravljajo v restavraciji Vinske kleti Slovenije.

Tokrat so se nam predstavili mojstri iz Grada Rubije. Vinsko karto pa so spremljale odlične jedi, ki so se čudovito prepletale in dopolnjevale z vini.

“Grad Rubije je kot hotelski in vinsko-turistični projekt nastal ob koncu devetdesetih let. Nadaljuje staro vinarsko tradicijo, ki so jo v 16. stoletju začeli gojiti grofje Egg. Posestvo se nahaja na Vrhu v Goriški pokrajini in obsega kmetijo s 13 hektarji vinogradov, zgodovinski grad v prenovi, obkrožen s 170 hektarji gozda in šestnajstimi kilometri strelskih jarkov ter rovov iz prve svetovne vojne.” (Pridobljeno iz spletnega mesta Grad Rubije)

Preden smo se odpravili v salo, nam je v obliki aperitiva izrekla dobrodošlico Vitovska garganja. Škoda, da je predprostor temen, ker si tako nisem uspel dobro ogledati barve, pa tudi vtisov si nisem utegnil zapisati. No, po pravici povedano sem podrobno uspel zapisati le vtise naslednjih dveh vin.

Malvazija, suho, let. 2007, alk. st. 13 %

Vino je slamnato rumene barve, z odtenki zlate, kristalno in tekoče.

Je dokaj inenzivno in fino, bogato, sadnih arom; predvsem se zazna sveže sadje – jabolko, hruško, zaznava se tudi cvetje – pomaranča, bezeg in dišavnice – muškat.

Je suho, dokaj toplo, dokaj mehko in dokaj okusno. Je dokaj uravnovešeno, nežno, dokaj inenzivno, dokaj obstojne trajnosti in polnega telesa.

Vino je harmonično, primerne zrelosti.

Trubar, suho, let. 2006, alk. st. 13 %

Vino je rumene, zlate barve, z rahlimi odtenki jantarne barve, je bistro in tekoče.

je intenzivno in fino, bogato predvsem sadnih arom – suho sadje – slive, hruške, agrumov – lupina pomaranče, zazna se tudi nekaj kandiranega sadja in vanilije.

Vino je suho, dokaj toplo, dokaj sveže, okusno in dokaj mehko. Je dokaj uravnovešeno in nežne kakovosti, dokaj intenzivno in dokaj obstojno. Polnega telesa.

Vino je harmonično, primerne zrelosti.

Med hodi nam je g. Černic predstavil vina in tudi povedal nekaj o njihovi pridelavi. Presenetil me je njihov Teran, značilne rdeče barve z modrim violičnim, a kljub temu dokaj tekoč. Močno se mi je vtisnil vonj po borovničevi marmeladi, gozdnih sadežih, črnem ribezu, robdnicah in gozdni podrasti – praproti. Škoda, da si nisem zapisoval vtisov, bom pa prihodnjič nadoknadil! Zanimiv se mi je zdel tudi postopek pridelave, saj ga med maceracijo shladijo na približno 4 stopinje celzija.

O odličnosti vin Grada Rubje pričajo tudi številna priznanja, če med temi naštejem le:

- Decanterova srebrna medalja za vino Leonard 2006
- Decanter 4 zvezdice za Teran 2006
- …
več pa lahko najdete tukaj.

Za sladkosnede pa še:

Škampovi repki na rukoli – presenetila me je kombinacija škampov, jurčkov in rukole, saj se je presenetljivo dobro ujemala, z dodatkom Leonarda pa je nastala prava poezija

Goveji file z jagodami in zelenim poprom, pommes duches z roquefortom – odlična kombinacija za aboniranje s Teranom in Cabernet Sauvignonom. Svoje so prispevale tudi jagode in komaj opazen okus roqueforta

Spodaj objavljam še celotni meni, za katerega je bilo potrebno odšteti 35 Eur.

No, za popestritev so poskrbeli tudi dostavljalci, ki so pizze dostavili v simpatičnem, avtoironičnem pakiranju. Slogan je tudi dokaj držal

Dostava hrane s stilom, ni kaj!

Joj, blogec že pošteno hiraš. Nisem te zapustil nameroma, a mi enostavno zmanjkuje časa. Del krivde tvojega hiranja tiči v kokodajsanju na koornk-u. Mikroblogi so pač enostavnejša rešitev, ki te z omejitvijo 150 znakiov prisilijo povedati bistvo.

No, prijetnejši razlog pa tiči v temu, da se mi je končno uspelo vpisati na tečaj sommelierstva! Kdor me pozna ve, da sem strasten ljubitelj vin in hrane (khm, se pozna tudi v pasu) in da si od vedno želim naučiti poznavati vina tudi iz profesionalne plati.

Tečaj organizira Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije. Do sedaj smo se pa spoznali z:

- Anatomijo, fiziologijo, organoleptiko – kjer smo tudi testirali raztopine
- Vinarstvom
- Strežbo vin (uvod)
- Kletarjenjem (tehnologije)
- Osnovami degustacije (uvod)

O tem kaj smo se pri posamezni temi naučili več drugič, nas pa čaka še precej zanimivih predavanj, saj tečaj traja vse do 31. marca.

Mislim, da je na mestu če tokrat opišem poklic:

Sommelier je oseba, ki skrbi za vino od trenutka nabave do postrežbe. Je specializiran tržnik, ki ve kaj prodaja. Sama beseda izvira iz francoščine, iz besede saumalier – oseba, ki je vodila voz, s katerimi so včasih prevažali vina.

Vloga sommeliera je izbira vina, njegovo skladiščenje, postrežba in svetovanje ter izbira vina k določeni jedi.

Poleg izjemnega poznavanja vina mora imeti sommelier velike organoleptične sposobnosti, dodatna znanja o oljih, kavi, čajih, mineralnih vodah, žganih pijačah, cigarah, enogastronomiji, lastnostih hrane in njenemu spajanju z vinom, …

Priznam, da me je tečaj zelo presenetil. Po nekaj predavanjih sem se naučil razbrati različne okuse, arome, občutke, zgodbe…, za prisotnost katerih mogoče sploh vedel nisem oz. jih prej nisem zaznaval. Ko razbereš zgodbo, ki ti jo vino pripoveduje začneš na njega gledati iz čisto druge perspektive in v njemu lahko bistveno bolj uživaš. To je tudi ena od glavnih vrlin sommelier-a; ta, da to zgodbo zna ustrezno predstaviti tudi ostalim in jim tako izdatno povečati užitek ob pitju izbranega vina.

Seveda sem od vsaj približnega obvladanja še daleč, a vem, da se bom z vajo, raziskovanji, udeležbami seminarjev, prebiranjem literature… lahko le še izboljšal.

Upam, da bom na blogu o tem še precej pisal in prav zanimivo bo spremljati, kako se bo moje mišljenje in znanje s časom razvijalo, se že prav veselim!

Danes je končno napočil čas kuhe in moram reči, da mi je uspelo!

V soljeno, vrelo vodo sem vrgel trofie, ki se načeloma kuhajo 10 minut (na konfekcijah italijanskih testenin čas kuhanja drži, pri slovenskih proizvajalcih pa priporočam kuho po občutku).

Ko so se testenine kuhale sem se spravil k pripravi omake.

Na nizkem ognju sem raztopil maslo, vlil malo smetane, dodal žličko belih, mletih tartfov in jih vmešal. Nato sem dolil še malo smetane in vanjo naribal rezino mladega Brkinskega sira. Pri kombiniranju tartufov s sirom priporočam previdnost, saj lahko okus sira prevlada. Ta sir je pa nežen in rahlo kiselkastega okusa, kar se odlično dopolne s tartufi.

Ko so se trofie skuhali, sem jih vmešal v omako in serviral na krožnik. Žal mi je za dekoracijo zmanjkalo “materiala”.

K tako pripravljenim testeiniam se odlično priklada kozarec belega vina, moj favorit je seveda Sauvignonasse od Belice.

Pa dober tek!

Večina vas je zanjo slišalo zaradi mednarodnega festivala – Dnevi poezije in vina, ki se odvija od 26.8. do 30.8., letos že dvanajstič. Organizatorji so pripravili zanimiv program in dogodka se definitivno splača udeležiti.

Vas je obdana z vinogradi, saj je lega odlična za gojenje sort: Sauvignon Vert, Sauvignon Blanc, Chardonnay, Sivi Pinot, Merlot, Cabernet Sauvignon …

Zato se v Medani nahaja precej poznanih vinarjev, med drugimi Belica, Kristančič, Ščurek, Klinec, Bužinel…

Včeraj me je po dolgem času pot zanesla h Belici. Navdušenje je popolno ob vsakem obisku, saj je domačija fanastična. Za lakotnike poskrbijo z odličnimi meniji, za žejne seveda ne zmanjka odlične kaplijce. Ponudbo vin si lahko ogledate tukaj in preko spleta naročite tudi kako buteljko .

Na razpolago so tudi sodobno opremljeni apartmaji in konferenčna soba.

Medana je definitvino vasica s posebno dušo. Če bi lahko izbiral kje živeti, bi se takoj odločil za njo. Pozna kdo koga, ki prodaja tam kako nepremičnino ?

Spodaj pa še nekaj slikic:

Začel se je precej burno: gužva na delu, kratek sestanek – posvet, priprava prezentacije in urejanje wireframe-ov. Nekaj časa je tudi moja miza izgledala tako kot pri hirkani .

Pa si boste rekli: “Kaj je tu perfektnega?”

To, da sem na koncu lahko odpikal 4 od 5 večjih to-do taskov tega tedna in ja, prav zadovoljen sem bil. Sploh opazil nisem, a bilo je že pozno popoldne, ko sem se odpravil iz službe.

Nato pa sva se z drago odpravila na večerjo h Kavalu…

Brez toskanskega Chianti-ja tam seveda ne gre. Vino je lahko, polnega, žametnega okusa in se odlično prileže k mesnim specialitetam. Hrana pa je bila prava poezija. Sicer je poletje čas za uživanje morskih dobrot in pri sosednji mizi so se te kar vrsile. A mi je bilo za njih prav malo mar. Bil sem lačen in želel sem si privoščiti nekaj konkretnega.

Začela sva z hobotnico v solati, draga je nadaljevala s puranom po toskansko, jaz pa sem si privoščil T-bone fiorentino. Malce pavze prostor v želodčku in že sva okušala najboljšo pannacotto kar sem jih poskusil v Sloveniji. Pospremila sva jo s kozarčkom Chardonay – šipona izbor suhih jagod, vinarjev Dveri-pax.

Za čudovit konec dneva pa je posrkbela še prijateljica, ki me je obvestila, da je postala prvič mamica! Ob 19:17 je povila hčerkico, Valentino. Bravo Polona, fuuuuuuuuul luštno ime sta izbrala!