Japan-The Strange Country (English ver.) from Kenichi on Vimeo.

Pred leti sem se s to zvrstjo srečal in se z njo močno okužil. Japonci so mojstri v kostumografiji in scenografiji. Skoraj vsaka skupina ima lasten image in nemalokrat izgleda, da se jim konstantno dogaja pust.

Spodaj dodajam nekaj videov, me pa zanima vaše mnenje. Kaj se vam zdi ta glasba?

Malice Mizer – Le Ciel (skupina žel ne obstaja več, to je pa ena njihovih najboljših pesmi)

Gackt – Ash (po zaključku kariere v Malice Mizer, se je Gackt odpravil na samostojno pot, spet live komad)

Kagrra – Satsuki (Kagrri je najbolje uspelo kombinirati tradicionalno japonsko glasbo z rockom)

Luna Sea – Rosier (Eni vidnejših predstavnikov J-rocka, skupina se je pred kratkim ponovno združila in zopet veselo ustvarja)

Seveda je tega še veliko, a za začetek mislim, da bo teh nekaj videov dovolj. Enjoy

Michael Jackson 29.08.1958 – 25.06.2009

Zjutraj me je presenetila novica o njegovi smrti, po pravici povedano še kar ne morem verjeti…

Bil je eden velikih. V njegovi karieri je imel veliko vzponov, pa tudi padcev, vseeno smo pa mnogi mislili, da mu bo uspel niz poslovilnih koncertov, ki jih je napovedal v Londonu.

Ob njegovi glasbi je moja generacija odraščala, zato se od njega poslavljam z nekaj njegovih naj hitov.

Počivaj v miru…

[youtube 7Hg-IRZk4D0 Dirty Diana]

[youtube ex30DYwQlHU Smooth Criminal]

[youtube ZkGOiS75Lwk Beat It]

[youtube 9Xs9OQHpwDE Thriller]

[youtube So-kNWU02QY Leave Me Alone]

Ob njegovi smrti so se razpisali tudi Jonas, Refleks, na Drugem Svetu pa agregirajo poste blogerjev, ki so se o tem razpisali. Spodaj še povezavi do mikroblog-ov:
- Koornk stream
- Twitter stream

Image by *hoodrat* via Flickr

… na nov, studijski album Guns N’ Roses. Pa se je izplačalo?

Huh, 15 let definitivno ne, ampak album je špica! Chinese Democracy je zadetek, vse od prvih not…

Uvodna Chinese Democracy se začne pompozno, teatralni bobni in krik “It don’t really matter!” – kot, da bi nas Axl hecal za teh 15 let čakanja. Sledi ji Shackler’s revenge, v kateri se najbolj začuti Bumblefootovo kitarsko rokovanje. Pesem ima močan refren in hudo solažo – verjetno je bila zaradi tega umeščena v Rock Band 2, je pa najmanj tipična Gunsovska. Better je naslednja poslastica, pesem v stilu dobrih starih časov in mislim, da meni tukaj najljubša. Sledi ji Street of Dreams, ki se začne z melanholičnim klavirjem in razvije v lahkotno rock balado s spremljavo orkestra. Pot se nadaljuje z If The World, kateri klasična kitara doda “latino” pridih in že smo pri There Was A Time. Mislim, da se tukaj Axl spominja 80-ih, norosti in… khm saj ste prebrali kaj o njih. Catcher In The Rye ima v sebi nekaj tistega divjega iz Welcome To The Jungle in že smo pri naslednji baladici Sorry – fantastična! Tempo se v Riad N’ The Bedouins pospeši, mid – tempo bridge pa jo lepo razgiba. I.R.S. je naslednja tipična GNR pesmica Axl pa… huh, dere se kot 20 let nazaj. Madagascar obuja spomine, je balada z res dobro orkestralno podlago, ki se dobro dopolne z naslednjo This I Love. Tu prihajata do izraza Axl in klavir. Album se zaključi s Prostitue, lahkotna poskočnica za katero se lahko samo sprašujem kje se je našel navidh.

Če potegnem črto je pred nami mojstrovina, vendar velja tu opozorilo. Vsem, ki pričakujejo stare GNR najprej svetujem: “Zadihajte!”. Menim, da bi se album lahko bez težav predstavljal kot solo stvaritev Axla, attitude je še vedno Gunsovski in mi je opis Mihe, kjer pravi: “Zvenijo kot, da bi jih zaprl v omaro in sedaj izvlekel ven” na mestu, vendar pogrešam tisto Slashevo “edgy” kitaro. Zato opozorilo, če pričakujete nadaljevanje Gunsov, kjer so končali pred 17 leti z Use Your Illusion 2 boste verjetno razočarani (The Spaghetti Incident sem nameroma izpustil, ker je bila to zbirka predelav), je pa to definitivno album za ljubitelje.

Je tudi eden redkih CDjev, ki sem si ga v zadnjih časih privoščil. Če ste bolj skeptični in previdni, pa si lahko zadevo v celoti poslušate na njihovem Myspace-u.

Uživajte!

[youtube rdUT0z_elWI The Killers - Human]

Prava avdio – vizualna tortica

Ustanovitelj ene najuspešnejših Yugo rock skupin – Bijelo Dugme , se nam bo predstavil ob spremljavi “Orkestra za svatbe in pogrebe”.

Po razpadu skupine Bijelo Dugme, leta 1989, se je posvetil novim izzivom. Začel je z ustvarjanjem filmske glasbe. Tako lahko njegovo glasbo slišimo v filmih: Underground, Time of the Gypsies, Arizona Dream, Queen Margot, Borat, …

Med drugimi je sodeloval tudi z Iggy Pop-om.

[youtube sG2Vj86B2hg]

Njegovo glasbo bi lahko opisal kot mešanico balkan, etno, folk, tango, brass, klasika, jazz-a in še česa.

Pričakuje se prava veselica in komaj čakam na koncert!

Pride še kdo?

Ennio Morricone – skladatelj, aranžer in dirigent je množici najbolje poznan po glasbi za spaghetti western filme Sergia Leonea. Ena izmed njegovih bolj poznanih in moja ljubših “špic” je verjetno “The Ecstasy of Gold” iz filma The Good, the Bad and the Ugly.

Poleg omenjenega filma je prispeval glasbo za: A Fistfull of Dollars, For a Few Dollars More, Once Upon a time in the west, The Thing, Once Upon a Time in America, The Mission, The Untouchables, Cinema Paradiso, Lolita, Malena, Mission to Mars…

Defintivino koncert za ljubitelje
Upam, da bo šlo vse OK in da se ga bom lahko udeležil. Seveda če se še najde kaka karta. Cene so kar zasoljene (49, 69 in 79 Eur) kar pomeni, da verjetno ne bi smelo biti težav.

Se ga kdo od vas namerava udeležiti?

[youtube qQ3u3fTG70Q The Ecstasy of Gold]